Slovenija proti kletkam, 2024
Izjava: Društvo AETP razkrilo podrobnosti glede objavljenih posnetkov
Slovenija proti kletkam je kampanja, ki se zavzema za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Oboje je standardna praksa v Sloveniji, ki pa živalim povzroča hudo trpljenje. V okviru kampanje zbiramo podpise peticije, ki od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni. Izvajamo pa tudi druge aktivnosti, ki stopnjujejo pritisk na politiko in ozaveščajo javnost.
Video Zgodbe iz kletk - Baterijska reja kokoši nesnic prikazuje grozljive razmere kokoši, ki so stisnjene v majhne kletke, kjer nimajo prostora niti za osnovno gibanje, kaj šele za raztezanje kril ali naravno vedenje. V prenatrpanih kletkah so pogosto izpostavljene poškodbam, bolezni in visoki smrtnosti.
Video Zgodbe iz kletk - Pripustišče dokumentira bedno življenje slovenskih svinj, ki so omejene v kletkah v individualnih stojiščih. Na stojišča so prestavljene takoj po odvzetju njihovih pujskov, kjer bodo ponovno umetno osemenjene in preživele 4 tedne v kletki.
Video Zgodbe iz kletk - Prasilišče dokumentira stisko slovenskih svinj, ki so omejene v kletkah v prasiliščih. Prasilišče je del hleva, kamor rejci naselijo svinje 3-5 dni pred pričakovano prasitvijo (t. j. porodom) in kjer ostanejo 28 dni po porodu.
Za podrobnejše informacije glej poročila:
Več sto tisoč kokoši nesnic v Sloveniji še vedno biva v kletkah, v tako imenovani baterijski reji. Na voljo imajo uporabno površino v velikosti enega A4 papirja. Kokoši zaradi prisilnega bivanja na tako omejeni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje.
Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno eno tretjino svojega življenja. V času prasitve in laktacije ter v času umetne osemenitve in zgodnje gestacije. Vkleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo.
Kampanja Slovenija proti kletkam je namenjena izobraževanju slovenske javnosti in pritisku na vlado, da prakse reje v kletkah opusti. Zahteve kampanje temeljijo na znanstvenem konsenzu o vplivu kletk na dobrobit svinj in kokoši. Kampanja se nadeja konstruktivnega dialoga z rejci, s stroko in z zakonodajalcem.
Rejci se odločajo za rejo živali v krutih kletkah, ker je ta najbolj ekonomsko ugodna. A država je tista, ki s svojimi zakoni in pravilniki tak način reje omogoča. Zato je država, oziroma trenutna vlada tudi edina, ki lahko tovrstne prakse prepove. Vsi mi, »navadni ljudje«, pa smo tisti, ki moramo to od vlade jasno zahtevati. Peticija in celotna kampanja “Slovenija proti kletkam” je poskus takšne aktivacije javnosti.
Katarina Radaljac, prostovoljka_ec kampanje
Kokoši nesnice v baterijski reji
- skoraj celo življenje bivajo na žičnati podlagi
- nimajo dostopa do nastilja in sončne svetlobe
- ne morejo zlahka prhutati s krili
- nimajo možnosti raziskovati okolice
- svoj stres in frustracijo usmerijo v vrstnice, s kljuvanjem perja
- onemogočeno jim je čiščenje perja s prašno kopeljo in čepenje na višini
- za valjenje jajc se ne morejo umakniti v ločen prostor
Svinje v prasilišču in stojišču
- bivajo na betonskih tleh
- ne morejo se obrniti ali prosto gibati
- ne morejo graditi gnezda za pujske in skrbeti za njih
- kovinske kletke jim povzročajo poškodbe pri leganju in vstajanju
- svinje so izredno radovedne živali in vkleščenost jim ne omogoča izražanja naravnih vedenj
- zaradi frustracije grizejo kovinsko ogrodje kletk