Prazne obljube Evropske komisije

28.12.2023

Evropska komisija se je v sklopu strategije Od vil do vilic zavezala, da bo v celoti prenovila zakonodajo na področju dobrobiti živali, vendar je svojo zavezo prelomila, ko je od štirih predlogov v svoj delovni program 2024 vključila zgolj osnutek uredbe o prevozu.

S tem je izpustila regulacije o reji živali, zakolu in označevanju stopnje dobrobiti živalskih izdelkov.

Če se spomnimo, sta bili v zadnjih letih aktivni dve izjemno pomembni in uspešni državljanski pobudi. End the Cage Age, ki je zbrala 1.4 milijone podpisov za ukinitev kletk za živali ter Fur Free Europe (Evropa brez krzna), za katero smo zbirali podpise tudi mi.

Evropa brez krzna se je novembra premaknila v prostore Evropskega parlamenta, kjer je 23 poslancev izmed 26 prisotnih neposredno pozvalo k popolni prepovedi krznarskih farm in prodaje izdelkov iz krzna na evropskem trgu. Veliko poslancev je nagovorilo Evropsko komisijo, naj spoštuje zahteve več kot 1,5 milijonov evropskih državljanov, ki so podpisali eno najuspešnejših evropskih pobud za dobrobit živali. V tem času je 20 držav članic že uvedlo delno ali popolno prepoved krzna.

Pa vendar je kljub očitni želji ljudi po izboljšanju okoliščin živali, kot je pokazal že Eurobarometer, kjer je 84% Evropejcev izrazilo, da bi moralo biti za dobrobit rejnih živali v njihovi državi boljše poskrbljeno, Evropska komisija odstopila od obljube predloga za postopno ukinitev in dokončno prepoved kletk, ki naj bi bil objavljen do konca leta 2023. Podobno pa vendar z nekaj ohranjenega upanja, je odločitev o morebitni prepovedi krznenih farm in prodaji krznenih izdelkov na evropskem trgu preložila na leto 2026.

Takšna dejanja so v nasprotju s smislom evropskih državljanskih pobud kot sredstvom transnacionalne demokracije in predstavljajo primer slabe uprave. Obnašanje Evropske komisije ne vpliva le na trpljenje živali, temveč tudi na kmete, ki čakajo na posodobljeno zakonodajo. Zato je 40 organizacij za zaščito živali, vključno z društvom AETP, vložilo uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo pri evropskem varuhu človekovih pravic.

ODZIV NA EVROPO BREZ KRZNA

Vprašanje krzna bo ponovno presojano na podlagi znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane, ki mora biti predstavljeno do marca 2025. Ta ocena bo zajemala različne vidike, vključno z dobrobitjo živali, vplivom na javno zdravje, okolje, socialnimi aspekti, zakonitostjo ter ekonomijo. Kljub obstoječim znanstvenim dokazom, ki opozarjajo na neustreznost v krznarskih farmah, se poteza Evropske Komisije, da zaprosi za mnenje EFSA, šteje kot pozitiven korak k morebitni prepovedi. Vendar pa se postavlja vprašanje glede osredotočenosti komisije na možnost ublažitve trpljenja živali v sedanji rejski infrastrukturi namesto na specifične potrebe živali, kar je glavna predpostavka iniciative Evropa brez krzna, saj več študij nedvoumno kaže, da nobena raven obogatitev kletk ne more odpraviti njihovega trpljenja. Pomisleki se pojavljajo tudi glede osredotočenosti na glavne štiri živalske vrste in ne na širšo prepoved, ki bi vključevala vse živali, vzrejene in ubite za krzno.

UREDBA O PREVOZU

Kako pa kaže z uredbo o prevozu, edino med štirimi obljubljenimi predlogi, ki jih je Evropska komisija vključila v delovni program?

Tudi ta prinaša ponovno razočaranje, saj je spodletela pri zagotavljanju kakršnihkoli kakovostnih izboljšav za živali. Ne le, da ne izpolnjuje pričakovanj, temveč celo izrecno priznava, da je prevoz živih živali donosen sektor.

Izredno sporen izvoz živih živali v države, ki niso članice EU, ostaja, čeprav z več omejitvami, predvsem glede plovil, ki se lahko odobrijo za pomorske prevoze. Osnutek je nedosledno usklajen s priporočili Evropske agencije za varnost hrane (neprimerni temperaturni razponi, zlasti najvišja dovoljena temperatura okolja - 30 stopinj, neomenjene najnižje in najvišje dovoljene temperature v tovornjakih ali zabojnikih za rejne živali), ter ne predvideva konkretnih in za posamezne vrste specifičnih načinov za ocenjevanje primernosti za prevoz (prepoved prevažanja perutnine z ranami, zlomljenimi krili, nogami...). Najbolj preseneča pa dejstvo, da je poročanje o morebitnih težavah z živalmi določeno osebam, ki imajo od njih dobiček.

Osnutek predpisuje uporabo kazalnikov zgolj na končni destinaciji in ne med potovanjem. Neodstavljene živali se lahko še vedno prevažajo dve zaporedni 9-urni obdobji z vmesnim 1-urnim počitkom (19 ur), če so tovornjaki opremljeni s posebnimi napravami za hranjenje, katerih učinkovitost namerava komisija "preveriti". Pri prevozu neodstavljenih telet se pri tovornjaki, ki se delno prevažajo po morju, čas, ki ga preživijo na morju, ne vključi v izračun celotnega prevoza.

Področje uporabe je razširjeno na vodne živali, vendar bo potreben delegirani akt, sicer osnutek ne bo imel vpliva nanje.

Omenjeni so tudi načrti za izredne razmere, vendar niso podrobno opisani, kar pomeni dodatno nevarnost v primeru motenj v prometu, izrednih vremenskih razmer, nesreč, izbruhov bolezni itd.

Za domače živali še vedno ni določen najdaljši čas potovanja. Mačke in psi, tudi breji, se lahko prevažajo po več dni, edina zahteva je, da se jih hrani "vsaj vsakih 24 ur".

Pozitivni elementi osnutka so predlagani krajši najdaljši čas prevoza za večino vrst, posodobljene prostorske omejitve, obvezna sledljivost cestnih prevozov v realnem času in najnižja starost 5 tednov za prevoz neodstavljenih telet.